JAMNIK (831 m)<\/p>\n
VREME: obla\u010dno<\/p>\n
Datum: 3.12.2016<\/p>\n
Izhodi\u0161\u010de: Kropa<\/p>\n
Parkirali smo na\u00a0 parkiri\u0161\u010du v Kropi pred trgovino. Podali smo se po plo\u010dniku ceste, kjer smo ob\u010dudovali kova\u0161ka dela, ki jih je bilo mogo\u010de opaziti vse povsod: ograje, okna, vrata \u2026 Kmalu smo sledili markirani poti, ki je vodila strmo proti kapelici. Opazili smo, da v gozdu nismo sami. Od vsepovsod so nas opazovali \u0161kratje in pot je imela polno zanimivih koti\u010dkov in imen. Gozdna pot je bila sprva polo\u017ena, nato pa vedno bolj napeta.<\/p>\n
Po nekaj postankih, kjer smo se okrep\u010dali s pija\u010do, smo pri\u0161li do razpotja za Vodni\u0161ko planino in Jamnik.<\/p>\n
Nadaljevali v smeri Jamnika in kmalu prispeli do ceste. Po nekaj sto metrih, smo zavili na markirano pot, ki je vodila po travnem pobo\u010dju do cerkvice Sv. Primo\u017ea in Felicijana.<\/p>\n
Tam smo si odpo\u010dili in si privo\u0161\u010dili zaslu\u017eeno malico. Kljub, ne ravno \u00bbble\u0161\u010de\u010demu\u00ab vremenu smo imeli \u010dudovit razgled na Karavanke in Kamni\u0161ko Savinjske Alpe. Pri\u010delo je hladiti, zato smo se hitro, po isti poti odpravili v dolino. Tam nas je \u017ee \u010dakal na\u0161 prijazni \u0161ofer. Ker planinska pot ni bila kro\u017ena, smo se odlo\u010dili, da se nazaj vrnemo \u010dez Dra\u017ego\u0161e. Tako smo na poti lahko opazovali sel\u0161ko gri\u010devje, videli smo dra\u017ego\u0161ki spomenik in smu\u010di\u0161\u010de Rudno, ki so ga ravno zasne\u017eevali, za nove smu\u010darske podvige.<\/p>\n
Skozi okna avtobusa nas je pozdravilo sonce in nas prijetno ogrelo, marsikoga pa tudi zazibalo v spanec.<\/p>\n
Veseli in rahlo utrujeni smo se varno vrnili pred osnovni \u0161oli.<\/p>\n
<\/p>\n
ZAPISALI: Katja Zorko in Alenka Jelov\u010dan<\/p>\n
<\/p>\n\n\t\t