S ciljem na\u0161ega zadnjega pohoda za mali son\u010dek smo imeli nekaj \u00bbte\u017eav\u00ab. Otroci so se med seboj pogovarjali, da gremo v London, v kamnolom, no zares pa smo \u0161li v Lom. Pot je bila kar dolga, Tatjana pravi, da je v eno smer tri kilometre, a smo jo zmogli prav vsi, tudi na\u0161i triletniki. Bravo.<\/p>\n
Navzdol je \u0161lo brez napora, po gozdu je bilo prijetno hladno, vmes je bila malica in na cilju nam je Tatjana pripravila pravo pogostitev in nato igrala. Trampolin, tobogan, gugalnica, nogomet\u2026otroci so se igrali in prav ni\u010d se jim ni poznalo, da je za njimi dolga pot. \u010cas za igro se je prehitro iztekel, po sladoledu smo se ho\u010de\u0161- no\u010de\u0161 morali odpraviti nazaj. Prvi metri so bili najte\u017eji, saj je bilo precej toplo, a po gozdu je bila spet senca . Hladili smo se v poto\u010dkih in grapah ter jih preskakovali. V najhuj\u0161em bregu smo imeli po\u010ditek v senci\u00a0 s presene\u010denjem iz nahrbtnika\u00a0 J in \u017ee smo bili v Dolen\u010dicah. Zadnje metre poti smo si kraj\u0161ali s pesmijo in ne boste verjeli, tudi zavriskali smo, ko smo spet zagledali tablo Javorje. Ko smo bili spet v vrtcu smo bili utrujeni, a ponosni in zadovoljni.. Otroci so dokazali, da so pravi pohodniki in da veliko zmorejo.<\/p>\n
Otroci so o pohodu povedali:<\/p>\n
Najbolj v\u0161e\u010d mi je bilo:<\/p>\n
<\/p>\n\n\t\t