Na \u010dudovit son\u010den dan smo se z u\u010denci 1. razreda odpravili na zanimivo pot. Odpravili smo se proti Kranjski gori, kjer domuje Kekec in njegova dru\u0161\u010dina.<\/p>\n
Ob prihodu na izhodi\u0161\u010de smo bili \u017ee malo nestrpni, nekateri pa tudi malce prestra\u0161eni, saj so se o Bedancu \u0161irile sila neprijetne novice \u2026namre\u010d, da zelo smrdi, da ima dolge umazane nohte, da je nastavil pasti po vsem gozdu in tudi njegov jedilnik o katerem so nam pravili, je bil sila nenavaden.<\/p>\n
Prispel je Kek\u010dev avtobus, tisti, ki edini ve, kje se zavije v skrivno Kek\u010devo de\u017eelo. Med potjo smo zasli\u0161ali tudi po\u0161tarico lisico, ki je zatrobila, ko je pridrvela mimo. Del poti smo morali mi\u017eati, kar je na\u0161o napetost \u0161e bolj stopnjevalo.<\/p>\n
Kon\u010dno\u2026prispeli smo\u2026<\/p>\n
Vodi\u010dka Ur\u0161a nam je pojasnila, da nas ne sme biti strah, da Bedanec pridnih otrok sploh ne \u00bbobrajta\u00ab, pa \u0161e mle\u010dni zobki niso ni\u010d kaj pripravni za grizenje njegovih nohtov. Kljub temu je bilo \u0161e \u010dutiti nekaj strahu.<\/p>\n
Previdno smo se odpravili po poteh in opazovali okoli sebe, da nismo po nesre\u010di padli v kako Bedan\u010devo past, \u010deprav jih je Kekec \u017ee veliko odkril in podrl. Nismo hodili dolgo, ko smo zasli\u0161ali klice na pomo\u010d. Bila je Mojca, zaprta v ko\u010di, v kateri je \u017eivel Bedanec. Pogumni otroci so jo re\u0161ili in v zahvalo jih je popeljala do Kekca. Seveda pa pot ni bila enostavna. Med potjo smo opazili Bedanca, kako po\u010diva v mre\u017ei med smrekama, ker pa smo bili na \u00bbnevidni\u00ab stezici in ker je tako mo\u010dno spal, nas seveda ni opazil. Opazil pa nas je Brincelj, ki se je ves prepla\u0161en skrival za bli\u017enjo smreko. Peljal nas je do svoje ko\u010de . Tam pa nas je presenetil sam Bedanec. Prav ni\u010d se ga nismo ustra\u0161ili\u2026.pravzaprav smo prav malce poklepetali. Povpra\u0161ali smo ga razli\u010dne stvari na katere nam je rad odgovoril. Ker pa otroci niso \u017eeleli pustiti nobene u\u010diteljice, ki bi mu kuhala in grizla nohte, se je zapodil v nas, da bi nas polovil\u2026takrat pa so pogumni otroci zaskovikali, kar je Bedanca pognalo v beg. Tako so ga prestra\u0161ili, da se je vrnil v svojo ko\u010do pod \u0160pikom.<\/p>\n
Takrat se je z gozda prikazal sam Kekec, ki je sli\u0161al otro\u0161ki pogum in nas skozi skrivni rov pripeljal do tete Pehte. Pogostila nas je z zeli\u0161\u010dnim \u010dajem in pecivom \u00bbpoguma\u00ab. Kekec pa je med tem stresal \u0161ale z rokava in bil sila zabaven. Skupaj smo peli in se zabavali. Kar ste\u017eka smo se poslovili od Kekca, Pehte in \u010dudovite de\u017eele pod gorami.<\/p>\n
Malico smo si privo\u0161\u010dili pri jezeru Jasna, kjer smo u\u017eivali na son\u010dku v dru\u017ebi sovrstnikov in rac.<\/p>\n
<\/p>\n\n\t\t