S časovnim strojem smo se odpeljali 150 let v preteklost. V čas, ko so, namesto v zvezek, pisali na leseno tablico, izdelovali igrače iz lesa, v šolo prihajali peš in z leseno torbico na ramah. Pokukali smo v ogromen pleten kovček, v katerem so se skrivali predmeti iz šolskega vsakdana iz preteklosti. Raziskovali smo stare predmete. V največjem pričakovanju pa smo oblekli stara oblačila, se prelevili v učence iz starih časov in komaj čakali, da je v učilnico vstopil gospod učenik. Učil nas je pisanja, štetja in petja. Bil je strog, vendar potrpežljiv. Res smo bili veseli, da smo lahko gostili Slovenski šolski muzej in se kar na domači šoli učili o preteklosti šolanja, ki so jo izkusili naši praprapradedki in prapraprababice.
