Prvošolci in drugošolci smo komaj čakali, da obiščemo Kekca, Mojco, teto Pehto in Bedanca. Na sončno petkovo jutro smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer prebivajo junaki naših zgodb o pogumnem pastirju Kekcu. Strah v kosti nam je že na začetku pognal Bedanec. Ko smo iz njegove koče rešili Mojco, nas je začel iskati in še sreča, da sta nas Mojca in Prisank popeljala na skrivni most in nas skrila ob njegovi hiši, da nas ni dobil v svoje kremplje. Dokončno smo ga pregnali z oponašanjem sove. Mojca nam je povedala, da je odšel daleč na goro Špik, od koder ga ne bo vsaj tri dni. Kekec nas je potem popeljal do svoje koče in naprej do tete Pehte. Ta nam je pripravila dišeči čaj zdravilnih cvetlic. Dobili smo tudi kruh, ki nam je vlil pogum za vse dogodivščine, ki nas še čakajo.
Na poti proti domu smo se ustavili še pri jezeru Jasna, kjer smo malicali in opazovali čudovite gore v okolici.
Dogodivščina nam je bila zelooo všeč, kljub temu, da smo zanjo rabili velikooo poguma. 😉
