JAMNIK (831 m)
VREME: oblačno
Datum: 3.12.2016
Izhodišče: Kropa
Parkirali smo na parkirišču v Kropi pred trgovino. Podali smo se po pločniku ceste, kjer smo občudovali kovaška dela, ki jih je bilo mogoče opaziti vse povsod: ograje, okna, vrata … Kmalu smo sledili markirani poti, ki je vodila strmo proti kapelici. Opazili smo, da v gozdu nismo sami. Od vsepovsod so nas opazovali škratje in pot je imela polno zanimivih kotičkov in imen. Gozdna pot je bila sprva položna, nato pa vedno bolj napeta.
Po nekaj postankih, kjer smo se okrepčali s pijačo, smo prišli do razpotja za Vodniško planino in Jamnik.
Nadaljevali v smeri Jamnika in kmalu prispeli do ceste. Po nekaj sto metrih, smo zavili na markirano pot, ki je vodila po travnem pobočju do cerkvice Sv. Primoža in Felicijana.
Tam smo si odpočili in si privoščili zasluženo malico. Kljub, ne ravno »bleščečemu« vremenu smo imeli čudovit razgled na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe. Pričelo je hladiti, zato smo se hitro, po isti poti odpravili v dolino. Tam nas je že čakal naš prijazni šofer. Ker planinska pot ni bila krožna, smo se odločili, da se nazaj vrnemo čez Dražgoše. Tako smo na poti lahko opazovali selško gričevje, videli smo dražgoški spomenik in smučišče Rudno, ki so ga ravno zasneževali, za nove smučarske podvige.
Skozi okna avtobusa nas je pozdravilo sonce in nas prijetno ogrelo, marsikoga pa tudi zazibalo v spanec.
Veseli in rahlo utrujeni smo se varno vrnili pred osnovni šoli.
ZAPISALI: Katja Zorko in Alenka Jelovčan
