S ciljem našega zadnjega pohoda za mali sonček smo imeli nekaj »težav«. Otroci so se med seboj pogovarjali, da gremo v London, v kamnolom, no zares pa smo šli v Lom. Pot je bila kar dolga, Tatjana pravi, da je v eno smer tri kilometre, a smo jo zmogli prav vsi, tudi naši triletniki. Bravo.

Navzdol je šlo brez napora, po gozdu je bilo prijetno hladno, vmes je bila malica in na cilju nam je Tatjana pripravila pravo pogostitev in nato igrala. Trampolin, tobogan, gugalnica, nogomet…otroci so se igrali in prav nič se jim ni poznalo, da je za njimi dolga pot. Čas za igro se je prehitro iztekel, po sladoledu smo se hočeš- nočeš morali odpraviti nazaj. Prvi metri so bili najtežji, saj je bilo precej toplo, a po gozdu je bila spet senca . Hladili smo se v potočkih in grapah ter jih preskakovali. V najhujšem bregu smo imeli počitek v senci  s presenečenjem iz nahrbtnika  J in že smo bili v Dolenčicah. Zadnje metre poti smo si krajšali s pesmijo in ne boste verjeli, tudi zavriskali smo, ko smo spet zagledali tablo Javorje. Ko smo bili spet v vrtcu smo bili utrujeni, a ponosni in zadovoljni.. Otroci so dokazali, da so pravi pohodniki in da veliko zmorejo.

Otroci so o pohodu povedali:

Najbolj všeč mi je bilo:

  • Trampolin- Matic
  • Luže in voda – Aljoša
  • Ko smo igrali nogomet- Izak
  • Ko smo si roke namakali v vodi in na igralih- Ajda
  • Trampolin – Ema
  • Ko smo se gugali – Lara
  • Vse mi je bilo všeč- Krištof
  • Ko smo igrali nogomet – Jure
  • Luže in tobogan – Nik
  • Igrala in luže – Larisa
  • Trampolin – Nace
  • Všeč mi je bil konj- David
  • Trampolin- Manca.