Zima zdaj ne skopari s snegom. V bližini šole in vrtca smo z lopatkami preizkusili že vse hribčke, zato je bil naš cilj nekoliko bolj oddaljen Kucelj. Tu smo se sicer že večkrat sankali, a tokrat je bilo potrebno precej več truda, da smo ga osvojili. Pot je bila na debelo zasuta s snegom in prav nihče še ni hodil po njej. Snega je bilo do kolen in čez, a razporejeni v gosjem redu smo počasi, korak za korakom bili vse bliže cilju. Veselo smo se zapodili v breg in najprej naredili progo, potem pa se sankali in sankali…Pot nazaj je bila lažja, a smo bili utrujeni od hoje in sankanja. Po kosilu smo zaspali kot bi mignil:)
