Ker so nam bili sončni in topli dnevi šteti, smo se z otroki dogovorili, da jih izkoristimo. Po pogovorih v jutranjem krogu je padla ideja, da gremo po Meteoritkovi poti .Pa smo odšli. S seboj smo vzeli vrečke za kostanj. Otroci so bili polni energije in prav nobenega ni bilo potrebno čakati. Ves čas so hodili, tekli in se igrali. Med potjo so našli čas tudi za nabiranje kostanjev. Veliko jih je bilo še v ježicah, tako, da se je vsak po svoje nekako znašel in prišel do kostanja. Že od vrtca pa smo bili pozorni na smerokaze, ki so nas vodili vse do najdišča meteorita. Tam smo se okrepčali in igrali različne domišljijske igre. Ker pa nas je čas priganjal, smo se še vedno polni energije podali nazaj proti vrtcu.
Prispevek je napisala vzg. Tatjana Tolar
