Toplo aprilsko vreme je kar vabilo v naravo: cvetoče pomladne rastline in drevesa, toplo sonce, sinje modro nebo… Lepšega vremena za pohod si ne bi mogli zamisliti. Obljuba dela dolg pravijo in tako smo na obisk povabili vrstnike iz vrtca Agata, saj smo se mi pri njih mudili v novembru.
Namenili smo se po Meteoritkovi poti. Najprej smo si ogledali obeležje pri parkirišču in zemljevid poti. Spoznali smo Meteoritka – puščice, ki so bile naš kažipot na poti. Pri Darmotu nas je pričakal Mirko, najditelj meteorita in nam pokazal repliko meteorita in otroci so lahko preizkusili kako težak je v resnici. Po obveznih bonbonih nas je pot vodila do debele skale. Otroci so se posedli na hlode v bližini, sama pa sem jim povedala pravljico o velikanu Vrharju. Z zanimanjem so ji prisluhnili in kar malo s strahom pogledovali v pobočje Starega vrha, od koder je velikan Vrhar vrgel veliko skalo s katero je prekril dragulje, ki jih Jerica ni hotela vzeti, saj bi potem morala zapustiti bolnega očeta in oditi z velikanom. Pogledali smo okrog skale, a zaklada žal nismo našli.
V prijetnem pogovoru ,opazovanju narave in iskanju kažipotov nas je pot hitro pripeljala do najdišča meteorita. Po počitku smo se vračali po isti poti, še vedno smo malo upali, da bi mogoče le našli zaklad. Za vsak slučaj smo še enkrat natančno pregledali okolico debele skale in pod koreninami res našli zaklad. Seveda ga je bilo treba takoj odpreti in v njem so bili dragulji, cekini, …
Polni lepih vtisov smo se pred vrtcem poslovili od vrstnikov. Preživeli smo lepo, dogodivščin polno dopoldne.
Prispevek je napisala vzgojiteljica Antonija Dolenc
